Cepljenje proti gripi


Gripa je ena izmed najpogostejših virusnih bolezni, ki je zelo nalezljiva in se hitro širi med prebivalstvom. Zanjo pri nas vsako leto zboli več kakor 60.000 ljudi. Najboljša zaščita zoper gripo je premišljena preventiva, ki vključuje redno in temeljito umivanje rok, redno čiščenje površin in izpostavljenih predmetov, redno zračenje prostorov in cepljenje proti sezonski gripi. Vsako leto Nacionalni inštitut za javno zdravje poziva vse prebivalce, naj se pred gripo zavarujejo tudi s cepivom. Poseben poziv za cepljenje je namenjen rizičnim skupinam, ki so bolj izpostavljene tveganju obolenja z virusom gripe.

V rizične skupine sodijo:

  • Starejši od 65 let,
  • Bolniki, ki bolehajo za kroničnimi boleznimi in njihovi družinski člani,
  • Majhni otroci,
  • Nosečnice,
  • Osebe, ki čakajo sprejem na bolnišnično zdravljenje,
  • Zdravstveni delavci.

V Sloveniji je precepljenost zoper gripo zelo nizka.

Zakaj se cepiti?

Cepljenje proti gripi lahko pomembno prispeva k precepljenosti proti tej bolezni. Glede precepljenosti je Slovenija med zadnjimi državami EU. Cepljenje je ena oblika zaščite posameznika in ostalih ljudi, ki ga obkrožajo. Cilj vsakoletnih sezonskih cepljenj proti virusu gripe je dvig precepljenosti prebivalcev naše države, da bi se čim hitreje približali državam, kjer imajo visok delež precepljenosti s tem cepivom ( npr. Nizozemska, Velika Britanija, Švedska,…). V naštetih državah tako med prebivalci, starejšimi od 65 let, beležijo kar 50% precepljenost. Cepivo lahko na dolgi rok prepreči delež obolelih z virusom gripe, prav tako pa zmanjša število zapletov in smrti zaradi te bolezni.

Pri mlajših in zdravih ljudeh bolezen običajno poteka v obliki nekajdnevnega povišanje telesne temperature, katero spremljajo obolenja dihal, bolečine v sklepih in mišicah. V primeru, da ista bolezen prizadene koga iz rizične skupine (nosečnice, otroci, starejši od 65 let, kronično oboleli), so pogosti zapleti (virusne ali bakterijske pljučnice), prav tako je v teh skupinah višji delež smrtnosti.

Je cepljenje proti gripi učinkovito?

Cepljenje gripe nikoli ne more biti 100% učinkovito in zanesljivo. Razlog za to je ta, da se virusi gripe vseskozi spreminjajo, zato se mora vsako leto spremeniti tudi cepivo. Cepivo je vsako leto narejeno tako, da bo kar se da učinkovito proti virusom, za katere se predvideva, da bodo najbolj pogosti v prihajajoči sezoni. Cepljenje proti gripi je torej razmeroma učinkovita zaščita proti bolezni, ki jo lahko znatno izboljšamo še z dodatnimi preventivnimi ukrepi (higiena, zračenje, zdrava prehrana, gibanje,…).

Zaščita proti bolezni se vzpostavi nekje dva tedna po cepljenju. Cepivo osebo zaščiti za več mesecev, zaščita pa postopoma upada. Po enem letu je tako lahko že prenizka, da bi obvarovala pred virusom gripe. To je tudi glavni razlog, zakaj je treba cepljenje vsako leto obnoviti. Cepljenje proti gripi vsebuje en odmerek cepiva. Dva odmerka prejmejo zgolj otroci, mlajši od 9 let, ki se proti gripi cepijo prvič v življenju. Na učinkovitost in uspešnost zdravila vpliva starost, imunska sposobnost prejemnika ter podobnost virusov v zraku s tistimi, katere pokriva cepivo. Predvsem zaradi dejstva, da cepljenje ne more zagotoviti 100% zaščite zoper virus gripe in torej nikakor ni 100% uspešno, se v Sloveniji že nekaj let beleži upad števila ljudi, ki se odločijo za cepljenje.

Cepljenje proti gripi po podatkih prepreči pojav bolezni pri 50-90 % zdravih odraslih in prepreči hospitalizacijo pri 30-70 % cepljenih starejših oseb in pri kronično obolelih osebah.

Cena cepiva?

Cepljenje proti gripi je cenejše za rizične skupine prebivalstva. Kronični bolniki, starejši od 65 let in nosečnice tako za cepljenje plačajo 7 evrov. Vsi ostali prebivalci za cepivo plačajo 12 evrov.

Število cepljenih proti gripi se pri nas vsako leto manjša.

Kje se je mogoče cepiti?

Cepljenje proti gripi poteka pri izbranih zdravnikih in v ambulantah (na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje) po vsej državi.

Vir: http://zdravje.online/cepljenje-proti-gripi?

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Cepljenje proti klopnemu encefalitisu v zimskih mesecih

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, kise prenaša z ugrizom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu: gozdni delavci, lovci ... Priporočamo pa ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcija po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.

 

Vir: http://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-klopnemu-encefalitisu

 

Kako vidite znamenje vi in kako ga vidi dermatolog?

Rastoče znamenje na koži lahko predstavlja melanom. To je vrsta kožnega raka, ki je v začetnih fazah odlično ozdravljiv, zamujen pa ima slabo napoved.
Na slikah je primer pacientke, ki je bila na pregledu pri naši dermatologinji dr. Vesni Tlaker. Znamenje se pacientki ni zdelo nič posebnega, dermatologinja pa je s pomočjo dermatoskopije (spodnja slika) ugotovila, da gre za začetni melanom. Pacientki so spremembo operirali v kirurški ambulanti, v bolnišnici ji ni bilo treba ostati, in gospa je zaradi zgodnjega ukrepanja z veliko zanesljivostjo popolnoma ozdravljena.